Antonova nedelja v Hotedršici je bila v preteklosti krajevni praznik, na katerem sta se prepletala bogata posvetna in duhovna kulturna tradicija, ki sta povzročili izjemno živahen družaben dogodek za Hotenjce in prebivalce iz okoliških vasi.
Sveti Anton Puščavnik je eden izmed bolj čaščenih svetnikov v krščanskem svetu. Živel in deloval je v 3. stoletju po Kristusu v Egiptu. V mladosti je po smrti svojih staršev prisluhnil Božjemu klicu, oskrbel je svojo sestro, preostanek imetja pa razdelil med reveže in odšel v puščavo. Glas o njegovi modrosti je prišel celo do rimskega cesarja Konstantina, ki ga je povabil, naj ga obišče. Sveti Anton puščavnik goduje 17. januarja in ker je zavetnik domačih živali in prašičjih pastirjev so se mu ljudje na podeželju včasih zelo priporočali.
Nekoč je imela Hotedršica v januarju videz bele puščave. Pokrajino je namesto puščavskega peska prekrival sneg in namesto puščavske vročin je pritiskal zelo močen mraz. Toda nič ni ustavilo številnih skupin romarjev, ki so se na puščavnikov god zgrinjali v hotenjsko cerkev, da bi izprosili zdravje svoji živini. Samski fantje in dekleta pa so ga prosili za bodočega soproga oz. soprogo, saj jim je bilo naročeno, naj med sveto mašo dobro opazujejo kip sv. Antona Puščavnika in če jim ta pokima, bodo spoznali bodočega življenjskega sopotnika. Romarji so prihajali iz Godoviča, Medvedjega Brda, Logatca, Črnega Vrha, Svetih treh Kraljev, Zavratca, Rovt, Petkovca, Grčarevca, Planine in drugih okoliških vasi. Cerkev je bila tako nabito polna, da so morali otroci sedeti za obhajilno mizo v prezbiteriju in ne v prednjem delu ladje.
Kip svetega Antona Puščavnika v Hotedršici stoji na levi strani levega stranskega oltarja, ki je posvečen Antonu Padovanskemu. Svetnik ima dolgo sivo brado, oblečen je v rjavo puščavniško obleko, pri njegovih nogah je prašiček, v roki drži palico v obliki križa in na njej visi zvonček.
Manjše kipci svetega Antona Puščavnika so nekoč krasili hleve po Hotedršici. Lep primerek ljubiteljskega domačega rezbarja lahko vidimo na pročelju hleva v Hotedršici (hišna št. 80), ki ga je izdelal Lojz Korenč iz Žibrš, ki je bil bratranec Erjavčevega gospodarja Antona Rupnika.
Franc Rupnik se spominja, da so ženske v preteklosti na svetnikov god s cvetjem zelo lepo okrasile kip svetega Antona Puščavnika v farni cerkvi. Vse do sredine šestdesetih let minulega stoletja se je praznična maša obhajala točno na svetnikov godovni dan, četudi je bil sredi tedna. Pozneje pa se je slovesna maša prestavila na prvo nedeljo po njegovem godu. Po končani maši so romarji obiskali svoje sorodnike ali znance, ki so jim pripravili kosilo ali pa so odšli na kosilo v gostilno. Ta dan je bilo Antonovo kosilo in ker je njegov atribut prašiček, je morala biti na mizi obvezno pečena krača.
Po drugi uri popoldan se je v kulturnem domu na vasi pričela igra, ki so jo pripravili in odigrali hotenjski gledališčniki, po igri pa je sledila Antonova veselica.
Danes je Antonova nedelja le še bleda senca nekoč zelo slovesnega lokalnega praznika. Ostala je le še slavnostna maša, ki jo običajno vodi višji cerkveni dostojanstvenik. Domačinke pa poskrbijo za pecivo, čaj in kuhano vino, s katerimi po koncu maše pogostijo obiskovalce.
Vir: Franc Rupnik Hotedršica, napisal Roman Treven
Trg pred cerkvijo.