Leta 1991 sta Mojca Dolenc in Vida Sparemblek razmišljali, kako bi poskrbeli za družabno, kulturno življenje oziroma ohranjanje kulturne dediščine na podeželju. Takrat se je porodila zamisel o vaškem oziroma kmečkem prazniku in ker je farni zavetnik Hotedršice Janez Krstnik, sta prireditev poimenovali Kresna nedelja.
Prva Kresna nedelja se je odvila 26. junija 1994 in od takrat vsako leto tisto nedeljo po sončevem obratu.
Opis neke Kresne nedelje - Košnja
Slavje na Kresno nedeljo se je začelo s sveto mašo dopoldne ob 10:00 uri v naši farni cerkvi zavetnika Janeza Krstnika. Obisk te svete maše je bil popoln, opaziti je bilo krajane, ki so bili oblečeni v narodne in delovne noše.
Po maši je sledila pogostitev vseh obiskovalcev, ki smo jo pripravile gospodinje v sodelovanju s KTD (Kulturno turistično društvo). Popoldne je sledila prireditev, uprizoritev košnje z začetkom ob 14:00 uri. Vsi udeleženci, gostje in ostali vaščani smo se zbrali na dvorišču domačije 'Habjan'. To je velika kmetija pridnih ljudi. Od tu smo se podali v sprevodu proti Lovskemu domu, na čelu sprevoda je bila konjska vprega, na vozu furman, nato harmonikar, za njim kosci s kosami na ramah, grabljice in gospodinja z malico v jerbasu. Običajno se malicajo vinski štruklji. Za vse tiste, ki ne veste, kaj so vinski štruklji, naj vam povemo, da so to pečeni orehovi štrukeljci, ki se zalijejo z vinom, preden se jih postreže. Nikoli ne manjka tudi pletenka vina in leseni bank z vodo, ki je še kako dobrodošel za žejo v vročini koscem in grabljicam. Ko se je bank izpraznil, so ga otroci odhiteli napolnit s svežo mrzlo vodo iz studenca.
No, na koncu sprevoda se nam je pridružila še ostala skupina zbranih ljudi. Ko smo prispeli do Lovskega doma, se je na bregu pod domom začela košnja. Kosci so vihteli kose, da so se kar potili, grabljice so stregle kosce s pijačo. Otroci so poleg pridnega nošenja studenčnice tudi razmetavali redovnice, ki so nastajale za kosci. So pa imeli otroci tudi pomembno nalogo, čuvati konje in jih švrkati z leskovimi vejami, da jih niso pikali obadi in muhe.
Prijeten svež vonj pokošene trave se vedno razveje po bregu. Grabljice so hitele obračati, da se je trava sušila in postala seno, ki ga je bilo treba pograbiti v redovnico, da so ga kosci z vilami naložili na voz. Na vozu je bilo treba seno vedno potlačiti in poravnati na vse štiri vogale, da se je čezenj povezala žrt, ki je omogočala, da se seno na poti proti domu ni streslo.
Po opravljenem delu je sledila malica. Kot nekoč se je vsa delovna ekipa v krogu posedla na pokošen travnik, na sredino pa smo položili vinske štruklje. Pridni, kot pri delu smo tudi pri jelu, vsak s svojo žlico zajemali iz sklede. Kateri od koscev je vedno po malici v šali ''povaluckal'' (povaljal) po pokošenem hribu navzdol eno ali dve grabljici. Dobre volje in smeha je bilo vedno na pretek.
Otroci so se muzali in pridno jedli štrukeljce, ter pili sok kuhanih suhih hrušk, ki ga je pripravila gospodinja prav zanje. Po končani malici je gospodar pognal konje in seno odpeljal domov. Na senik se ga je zmetalo naslednji dan, saj se je ta čas že začelo tekmovanje ekip v sestavljanju voza. Več kot je ekip, bolj je zabavno. Kmečki voz je bilo treba najprej razstaviti in nato sestaviti. Trajati ni smelo predolgo, saj je bil čas pomemben za uvrstitev na prvo, drugo ali tretje mesto. Ni enostavno, je pa zabavno. Na koncu pa so sledile lepe nagrade.
Po vsem tem je sledila veselica, glasba z ansamblom, jedi z žara, kruh, ki so ga spekle naše pridne kmečke gospodinje in pijača. Veselje je sledilo do jutranjih ur.
Tako smo vam opisali eno od Kresnih nedelj, naj jih bo še veliko in pridružite se nam, saj vam ne bo žal.
Besedilo: Andra Mikuž
Trg pred cerkvijo.
Kresne nedelje skozi leta
1994 - prva Kresna nedelja
Prireditev se je pričela ob 14. uri s sprevodom koscev, grabljic in narodnih noš z dvorišča pri Habjanovih do prizorišča ob Lovskem domu. Tu smo obiskovalcem obudili spomine na čase, ko se je ob košnji slišalo le zvoke ostro nabrušenih kos in vriske koscev. Pri košnji so seveda sodelovali tudi grabljice in otroci, ki so koscem postregli s pijačo. Prikazali smo običaj ob košnji, ki je bil nekoč značilen prav za naše kraje in ga v svojem obsežnem delu »Praznično leto Slovencev« opisuje Niko Kuret:
ob opoldanskem počitku so kosci polegli v senco, grabljice pa so kljub sončni pripeki opravljale svoje delo - raztresale so redovnice in obračale seno. Mlajši kosci so se potuhnili v bližino grabljic in ob pravem trenutku zgrabili vsak svojo izvoljenko, jo spretno položili na tla ter jo tesno objeli in se z njo povaljali po bregu navzdol.
Prikazali smo tudi nakladanje sena na voz s konjsko vprego. Seveda so vsi sodelujoči pri košnji zaslužili tudi malico oziroma kosilo, posebej značilno za čas ob košnji. Pripravili smo tudi tekmovanje ekip v kmečkih opravilih in zabavnih igrah. Ekipe iz Hotedršice, Ravnika, Novega Sveta in Zibrš so tekmovale v izdelovanju kopic in grabljenju, vožnji vode v samokolnici, nošenju polnega jerbasa na glavi in vodenju kolesa od »trdega voza«.
Program smo zaključili z zabavo ob glasbi, domači hrani in pijači.
1995
Praznovanje smo pričeli že dopoldan, ko je ob 10. uri v farni cerkvi mašo daroval msgr. g. Ivan Rupnik. Popoldne smo se zbrali Habjanovem dvorišču in se v sprevodu podali na prizorišče prireditve. Najprej smo se ustavili ob potoku, kjer so žene prikazale, kako so včasih, ko še niso poznali pralnih strojev, prali perilo na perilnikih. Moški pevski zbor nam je zapel «Pleničke je prala...«. Na prizorišču pri Lovskem domu so domači mojstri prikazali pripravo orodja za košnjo in izdelavo košar. V Lovskem domu so ženske pripravile razstavo domačih dobrot in čipk. Tudi tu so program s petjem popestrili pevci Moškega pevskega zbora Hotedršica. Sledilo je tekmovanje štiričlanskih ekip v kmečkih in družabnih igrah. Tekmovalci so se pomerili v košnji, grabljenju in spravilu trave v »štante«. Izdelovali so maslo v pinji, pokazali spretnost pri nošenju grabelj na enem prstu in pri vožnji s samokolnici čez ovire. Pod večer je sledila zabava ob zvoku ansambla Zaliv in dobri hrani in pijači.
1996
Ob kresu je bilo nekdaj slišati pesmi, vrisk, smeh, šale. Vmes so zvonili cerkveni zvonovi in njihov glas se je zlil s pesmijo v skupno prošnjo, da bi polja dobro obrodila. Tokrat nam jo je delno zagodlo vreme. Do tik pred zdajci smo oklevali, ali naj prireditev bo ali ne. Zbralo se je toliko ljudi, da je bilo prireditev nemogoče odpovedati, da ne bi razočarali obiskovalcev, pa tudi ves trud tistih, ki so prireditev več kot mesec dni pripravljali, bi skoraj dobesedno »splaval po vodi«. Dež gor ali dol, saj nismo iz sladkorja.
Od 12. do 14. ure so si obiskovalci lahko ogledali edinstven Tomažinov mlin na ponoru Hotenjke. Kljub kislemu vremenu je sprevod nastopajočih krenil izpred Habjana do Lovskega doma, kjer smo obiskovalcem predstavili najrazličnejša opravila. Oglarji so kuhali kopo, kovač je prikazovalizdelavo kovaških izdelkov, pintarji so izdelovali škafe, ženske so predle pravo ovčjo volno in izdelovale maslo. Učenci in učiteljice POS Hotedršica so v Lovskem domu pripravili razstavo opreme stare kmečke kuhinje in izbe. Zabavali so nas harmonikarji iz okoliških krajev. Program tekmovanja nam je vreme nekoliko oklestilo. Kljub temu so se tekmovalci in obiskovalci zabavali ob »pajsanju hloda«, hoji s hoduljami in skakanju z zvezanimi nogami.
1997
Tokrat smo praznovanje začeli že v soboto zvečer s kulturnim programom ob blagoslovu obnovljene zunanjosti farne cerkve sv. Janeza Krsnika. V nedeljo, 22. junija ob 10. uri je bila v farni cerkvi slovesna sveta maša. Od 12. do 14. Ure so si obiskovalci lahko ogledali Tomažinov mlin in poskusili kruh iz tamkaj zmlete moke. Že tradicionalno smo prireditev začeli sredi vasi s povorko sodelujočih in obiskovalcev do Lovskega doma.
Tu smo lahko opazovali spretnost in znanje kovača pri podkovanju konja. »Cimprmani« so izdelovali miniaturni kozolec (katerega smo kasneje prodali na dražbi), ženske pa so prikazovale svoje ročne spretnosti pri preji volne in pletenju. V Lovskem domu smo pripravili razstavo izdelkov najrazličnejših tehnik vezenja. Tekmovanje ekip je tokrat obsegalo »klasični disciplini« - košnjo in grabljenje, pa tudi prenašanje kopice z grabljami ter pripravo malice ob košnji. Ekipe so morale pripraviti čim bolj izvirno malico in jo prinesti v jerbasu ter jo predstaviti občinstvu. V pozne večerne ure smo se veselili ob zvokih ansambla Zaliv.
1998
Ob tem prazniku smo znova obudili stare običaje ob košnji in spravilu sena. Na travniku pred Lovskim domom so kosci spretno vihteli kose in kmalu je zadišalo po sveže pokošeni travi. Igre so vedno zanimiv del prireditve. Tokrat so se tekmovalci iz Rovt, Novega Sveta, Zibrš in Hotedršice pomerili v pletenju venca iz smrekovih vejic, v žaganju debla na določeno dolžino, v »pajsanju« hloda in molži »umetne krave«. Najbolj privlačno za gledalce je bilo plezanje na mlaj, ki je marsikateremu tekmovalcu povzročalo težave, tekmovalec iz Rovt pa je švignil do vrha mlaja kot veverica.V Lovskem domu so ženske pripravile čudovite aranžmaje iz poljskega cvetja in cvetja z domačih vrtov.
Otroci in njihovi starši so odgovarjali na vprašanja o poznavanju vasi, njene naravne in kulturne dediščine in o delu Kulturno turističnega društva. Zanimivi so bili tudi odgovori na vprašanje, kaj si želijo v naši vasi: urejeno igrišče za otroke, mladino in odrasle, več takih in podobnih prireditev, prijateljstva, dobrih odnosov s sosedi, več organiziranih zabav za mlade, pločnik ob glavni cesti,... Vprašali smo tudi, kaj vas moti in navajamp nekaj najpogostejših odgovorov: zavist, nočno razgrajanje in pijančevanje ter uničevanje javnih dobrin. Nekdo je celo predlagal nabavo »aparata za gašenje foušije«. Dan smo zaokrožili s povabilom na ples z ansamblom Veseli Drenovci iz Zagorja.
1999
Ob 10. uri je bila tradicionalna slovesna maša. V dopoldanskem času so si lahko obiskovalci ogledali črno kuhinjo in druge prostore v stari kmečki hiši. Rdeča nit prireditve je bila zgodba »Od rastline do tkanine«. Predstavili smo postopek pridelovanja lanu in obdelavo letega do končnega izdelka – lanene tkanine. Prizorišče je bilo pred osnovno šolo. Zenske so iz svoje mladosti izbrskale spomine na težko delo pri obdelavi lanu, ki pa je za nas gledalce izgledalo nad vse zanimivo in slikovito. V Tehniškem muzeju v Bistri so nam posodili statve, tako da so pod prsti spretne tkalke nastali prvi centimetri tkanine. Tudi tokrat ni šlo brez tekmovanja. Pokazati je bilo potrebno spretnosti pri »robkanju« koruze, sestavljanju voza - lojtrnika in še nekaj šaljivih iger smo pripravili za radožive tekmovalce. Kmečke žene so na stojnici ponudile domače dobrote. Za popestritev programa so nastopili še mladi s svojimi »rock skupinami«. Članice dramske sekcije so pripravile skeč z aktualno zabavno temo.