Kuhanje oglarske kope
Kuhanje kope zahteva oglarjevo prisotnost podnevi in ponoči, saj kopa ne sme zagoreti. Zato so ob kopi navadno postavili oglarsko kočo, kjer je dneve in noči preživljal oglar.
V času ko so možje oglarili, so se svojih domov izselili v gozd, kjer so si postavili gozdarsko – oglarsko kočo. Pomemben del opreme je bil tudi kotliček za kuhanje, v katerem so si kuhali polento, in ostale preproste jedi. V bližnji okolici so sekali les, potreben za pripravo kope. V kopo so zložili le les, ki ni bil dovolj kvaliteten za »mizarski les« ali za potrebe kolarstva – izdelovanje lesene posode in ročajev. Les so razžagali na primerno dolžino, ga scepili ter zlagali v kopo – večje precepljene kose in srednje debele veje. Z manjšimi vejami in listjem so na koncu pokrili kopo in jo z mahom ter zemljo dokončno zaprli.
Shema oglarske kope. (Ilustracija: Brigita Vehar)
Za kvalitetno oglje se uporablja bukov in leskov les. Kopa v katero se zloži 7 do 8 kubičnih metrov drv se kuha 7 do 8 dni. Največje kope na naših tleh so bile sestavljene iz tudi do 120 kubičnih metrov drv, kuhali pa so jih po cel mesec. Da oglje poogleni, mora biti temperatura med 240 in 280 stopinj Celzija. Temperaturo v notranjosti kope se uravnava s številom zračnih lukenj vzdolž kope. Spreten in izkušen mojster lahko po barvi dima, ki se kadi iz zračnih lukenj – določi kdaj je oglje kuhano. Ko iz zračnic pride moder plamen je kopa na tisti višini kuhana – se pravi da je les pooglenel. Takrat je zračnice potrebno zapreti z mahom in zemljo.
Kuhanje kope na Kresni nedelji. (Foto: Brigita Vehar)
Čas kuhanja in kakovost oglja je odvisna od vlažnosti lesa, vremenskih razmer in izkušenosti oglarja. Razdiranje kope v kateri je približno 8 kubičnih metrov drv traja približno dva dni. Potrebno je veliko previdnosti, zato se je dela potrebno lotiti počasi in po pasovih – saj je oglje ponekod še žareče in se lahko hitro vname. V bližini je priporočljivo imeti veliko zemlje za gašenje.
