Vas Hotedršica in njena okolica ležita na ilovnato-peščenih naplavinah potoka Hotenjke, tla imajo tukaj med drugim večjo vsebnost glinenih delcev, ki omogočajo daljše zadrževanje vode v tleh, zato so tukaj najboljše kmetijske površine. Ne čudi torej, da se je tukaj izoblikoval poselitveni center. Na preostalem delu Hotenjskega podolja, na apnencu, so njive slabše kakovost, več površin je pašniških, kmetovanje je oteženo tudi zaradi razgibanega terena, prepredenega s površinskimi kraškimi pojavi. Že več kot pol stoletja iz več razlogov prihaja tudi do opuščanja kmetovanja. Zato vedno več teh površin zaraščajo pionirske grmovne in drevesne vrste, ki počasi preraščajo v gozd.
Pogled iz polja na vas.
Hotenjsko podolje je zaradi lege med dvema hribovjema pogosto izpostavljeno veliki temperaturni inverziji (temperaturni obrat). Hladen zrak se pozimi in ob jasnih, mirnih nočeh iz vrhov hribovitega sveta steka na dno polja, zaradi česar je to občutno hladnejše od sosednjih dvignjenih območij. Temperaturni obrat povzroča poznospomladanske in zgodnjejesenske pozebe, kar vpliva na izbor kulturnih rastlin.
Na nekaterih travnikih najdemo bogate travniške združbe, na tistih, kjer kmetje opravljajo zgodnjo košnjo pa manj. Ob gozdnem robu in manjših jasah ali otokih divjine sredi polja, polja še vedno najdemo nekatere predstavnike prvotne flore, poleti s svojimi cvetovi na primer kraljuje Brstična lilija (Lilium bulbiferum).
Brstična lilija (Lilium bulbiferum) tako lepo cveti poleti.
Naravna vegetacija v okolici Hotedršice je mešanica različnih flornih elementov. Tu se srečujejo srednjeevropski, ilirsko-pontski, nordijski in najverjetneje tudi južnoevropski florni elementi. Hotedršica leži na obrobju razširjenosti dinarskih jelovo-bukovih gozdov prav na njihovem prehodu v predalpske gozdove.
Hrušiško pogorje
Obsežni gozdni sestoji, ki pokrivajo Hrušiško pogorje, del dinarske planote, so večinoma poraščeni z jelovo-bukovimi gozdnimi združbami. Prevladujejo navadna bukev (Fagus sylvatica), navadna jelka (Abies alba), navadna smreka (Picea abies), gorski javor (Acer pseudoplatanus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), gorski brest (Ulmus glabra) in beli gaber (Carpinus betulus). Najbolj značilen tovrstni gozd boste našli na in ob Travnem vrhu (930m). Ko se z vrha, kjer je večji delež jelke in najdemo celo pravo jelovo združbo, spuščamo proti Novemu Svetu in lažje dostopnim predelom, še posebej na samem dnu kraškega ravnika, so vedno bolj vidne posledice človekovega gospodarjenja z gozdom. To se kaže predvsem v spremenjeni vrstni sestavi. Tu prevladuje smreka, ki jo je človek zaradi gospodarskih koristi v zadnjih dveh stoletjih nasadil tudi na področja, ki zanjo v zadnjih desetletjih zaradi spremenjenih podnebnih razmer in vse pogostejših izjemnih vremenskih dogodkov niso več najbolj ustrezna. To se med drugim kaže v škodah, ki jih povzročata žled in podlubniki. Avtohtonost smreke v okolici Hotedršice in v Novem Svetu ni dokazana, verjetnejša je razlaga, da je bila na to območje prinesena iz višjih, hladnejših leg. V določenih delih Novega sveta se zaradi razgibanega terena in s tem povezanega pojava posebnih mikroklimatskih razmer (temperaturni obrat) najdejo tudi otoki rastišč, ki smreki zelo ustrezajo in kjer nanjo verjetno lahko računamo tudi v prihodnosti. Posebnost tega dela so tudi primeri mutantskih smrek, katerih značilnost so morfološko različno oblikovane krošnje. Najbolj znana je bila stebrasta smreka v Povšnah, ki se je leta 2015 zaradi napada podlubnikov žal posušila. Danes najbolj znana je mutirana navadna smreka v Bazinovi dolini, ki jo zaradi značilno krivenčastih vej imenujejo tudi kačja smreka.
Jelovo-bukov gozd.
Drugi gozdovi
Na triasnih dolomitihRovtarskega hribovja severovzhodno od Hotedršice so gozdne združbe bolj raznolike. Prevladujoča združba je bukovje s tevjem, kjer bukev močno prevladuje. Na plitvejših tleh nad Košem in v Žibršah najdemo bazofilni borov gozd, drugje se pojavljajo še predalpsko gorsko bukovje, bukovje s kreseničevjem in v Žejni dolinikisloljubno bukovje z rebrenjačo. Skladno z geološko sestavo je vegetacijska slika severovzhodno od naselja pestrejša kot jugovzhodno od naselja.
Kaj pa v preteklosti?
Leta 1885 je gozdar v kroniko zapisal:
“Gozdovi okoli Hotedršice so radi prejake sečnje skoro popolnoma uničeni”
V knjigi Logaško okrajno glavarstvo (1889) pa za gozdove okrog Hotedršice učitelj Mihael Kabaj piše:
“Gozdovi pa so se tekom dvajset let skoraj povsem uničili. Radi pomanjkanja gozdov spremenilo se je podnebje tako, da je v letnih časih velika vročina, po zimi pa velik mraz, in tudi vetrovi so vedno večji. Od kar je jelo gozda pomanjkovati, brede ljudstvo zmeraj v večje dolgove in revščino.”
Eden od razlogov za tak pogrom nad gozdovi je bila najprej (leta 1771) delna zemljiška odveza in kasnejša (leta 1848) formalna odprava fevdalizma ter "denacionalizacija" gozdov in kmetijskih zemljišč, po kateri so prebivalci lahko odkupili del posestev, ki so jih prej za dvor upravljali fevdalci. Večina novih lastnikov se je morala za odkup zemljišč zadolžiti, ta dolg pa so nato pogosto reševali z izkoriščanjem lesne zaloge na teh zemljiščih. To je torej, skupaj z drugimi dejavniki, v tem obdobju družbeno-gospopdarskih pretresov, povzročilo velik pritisk na gozdne sestoje.
Žejna dolina
Tukaj se skrivajo največji botanični zakladi. Nanosi naplavin Žejskega potoka in premikanje struge zaradi zakrasevanja so ustvarili mokrotne travnike ter manjša nizka barja, ki so zaradi izjemne ohranjenosti zavetišče mnogim redkim vrstam. Tukaj uspeva kar 29 različnih vrst pravih šašev, devet vrst vrb, vodna perunika in beli lokvanj, predvsem pa kar štiri različne vrste mesojedih rastlin in sicer Dolgolistna rosika (Drosera anglica), Okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), Navadna mastnica (Pinguicula vulgaris) in Mala mešinka (Utricularia minor) ter več vrst različnih orhidej (kukavičevk), med njimi izjemno redka Loeselova grezovka (Liparis loeselii).
Vse te rastline so zelo zahtevne glede svojega življenjskega prostora, ker je primernih območij vedno manj, so zelo redke, tudi ogrožene ter zato zavarovane z različnimi direktivami in zakoni. Območje Žejne in Zelene doline je ostalo prijazen dom tem rastlinam predvsem zaradi lastnikov parcel, ki prostor poznajo in vanj previdno posegajo. Tudi obiskovalci moramo poskrbeti, da pustimo okolje kar se da neokrnjeno.
Dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia)
Nasveti za obiskovalce
Gibanje v naravnem okolju vedno zahteva posebno pozornost, ne le z vidika varovanja narave, tudi zaradi vaše varnosti. Še posebej pa moramo biti pozorni, ko se gibamo po okolju, ki je prepoznano zaradi svoje izjemne ohranjenosti ali biotske raznolikosti. Tak prostor je ponavadi tudi zaščiten z zakoni in drugimi predpisi. Pri nas je, zaradi geološke podlage, na večini območja KS potrebno posebno pozornost posvečati zaščiti podtalnice. Neprimerno odloženi odpadki bodo z razgrajevanjem našli pot v podtalnico in na Vrhniki in v Idriji vam bodo hvaležni, če jih boste odnesli s seboj do najbližjih smetnjakov, ter to preprečili.
Mokrotni travniki in manjša nizka barja v Žejni in Zeleni dolini so zaradi svoje izjemne ohranjenosti varovana z različnimi zakoni in direktivami (naravne vrednote, ekološko pomembna območja, Natura 2000). Gibanje po tem prostoru lahko ob neprevidnosti povzroči veliko škodo občutljivim rastiščem. Če vas vseeno premaga radovednost in bi se radi sprehodili po travnikih, poiščite poti, ki jih uporabljajo lastniki parcel. Če stopite izven utrjene poti, pazite na vsak korak, posebej močvirnat teren skriva mnoge neravnine, ki jih začutimo šele ko se nam noga ugrezne v blato. Pazite, da ne stopate po rastlinah, poskusite se vrniti po svojih stopinjah. Žejna in Zelena dolina nista primerni za obiske večjih skupin. Predlagamo, da se na sprehod podate po eni izmed spodnjih tras, v pomoč so vam lahko pripravljeni tematski izleti z opisi nekaterih rastišč.
HotejeVID - Zaščiteno območje v Žejni in Zeleni dolini ter kataster jam v KS.
V zavarovanih območjih trganje cvetja in nabiranje drugih delov rastlin ni zaželjeno, prepovedano pa je nabiranje tistih vrst, ki so naštete v Uredbi o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, prav tako je strogo prepovedan drug odvzem rastlin iz okolja. Večina rastlin tukaj uspeva zaradi edinstvenih pedoloških, hidroloških in klimatskih razmer, ki jih je skoraj nemogoče umetno ustvariti, kar pomeni, da vam gotovo ne bodo uspevale na domačem vrtu. Ravno zaradi neokrnjenega prostora v Žejni in Zeleni dolini, so se tu ohranila rastišča zelo redkih vrst, ki pa so majhna in občutljiva na kakršnekoli spremembe in tujke v prostoru.
Svojih najmlajših pa ne moremo prikrajšati za to, da bi svoji mamci nabrali kakšen šopek, deloma zato, da se ohrani tisti lep ljudski napev: Jaz pa grem na zeleno travco, predvsem pa zato, ker je to tudi izvrstna vzgojna priložnost, da jih, na primeren način, seznanimo s to problematiko. Najboljši pristop je seveda skozi igro. Z izbiro trase sprehoda, lastnim opazovanjem in usmerjanjem otroke opozorimo na tiste vrste, ki so že v polnem cvetu, nabiranje drugih odložimo na primeren čas. Nabiramo le tiste vrste, ki so dovolj številčne, da jih naša drobna žetev ne bo preveč razredčila in jih bo ostalo dovolj, da bodo razveseljevale še druge obiskovalce, svojo mamo pa bo lahko osrečil še kakšen kolega iz vrtca.
Nabiralništvo ni nujno škodljivo za okolje, vendar je to dejavnost, ki zahteva veliko znanja in izkušenj. V podjetju Herba Slovenica včasih poskrbijo za spoznavanje te obrti in okolja iz katerega izhajajo, na različnih srečanjih in delavnicah. Prihajajoče dogodke boste našli na njihovih družbenih omrežjih , ponudbo izdelkov si lahko ogledate v spletni trgovini in kakšno domačo recnijo naročite kar iz svojega naslonjača.
Gozdnata območja so dom mnogim živalim. Kot nas ne razveselijo prodajalci gospodinjskih aparatov na našem domačem pragu, sploh ob sobotah dopoldne, bi tudi živali rade v domačem okolju mirno živele. Če se odločimo za obisk, vzemimo v obzir, da se je dobro najaviti, da vas kakšen medved slučajno ne zamenja za vsiljivca. Za to poskrbimo tako, da z zvoki sobne jakosti naznanimo svoj prihod, ob spustu v dolino, prehodu grebena, kadarkoli gremo mimo vogala. Nikakor pa ne kričimo in vpijemo, razen če nas, po nekem neverjetnem naključju, res zagrabi medved... Če nas na sprehodu spremljajo naši štirinožni prijatelji, jih moramo obvezno imeti na povodcu. Zajci, družine srnjadi in podobne živali ne bodo razumele povabila na igro našega družinskega člana, tisti psi, ki pa imajo več sledilnega ali lovskega nagona, pa nam lahko hitro uidejo iz oči in se v lovu za plenom izgubijo. Če slučajno srečajo jazbeca, medveda ali podobno zver, pa lahko le upate, da ne najdejo poti nazaj k vam in vas vpletejo v njihov gozdni nesporazum... Ker pa svojih ljubljenčkov ne moremo prikrajšati za tek, vam predlagamo, da za aerobne sprehode izberete široke travnate površine na Hotenjskem podolju. Mreža poljskih poti omogoča lepe trase.
