Celotno območje naše krajevne skupnosti leži v območju življenskega prostora medveda (lat. Ursus arctos ), 60% v osrednjem območju, 40% pa v robnem. To gre na račun dejstva, da velik del krajevne skupnosti pokrivajo gozdovi na in ob divji dinarski planoti. Tukaj najdemo tudi druge velike zveri, občasno se podajo na raziskovanje ali lov v bližnja nižinska področja. Tu in ob robu naselij najdemo druge vrste plenilcev, ki za svojo prehranjevanje izkoriščajo antropogen prostor. Prav tako so travniki in bližina površinske vode, ki je na kraškem terenu praktično ni, privlačno življensko območje ali vsaj dnevni postanek za vso ostalo divjo fauno.

1 - Medved, 2 - Divja mačka, 3 - Volk, 4 - Gams, 5 - Jelen, 6 - Divji prašič, 7 - Srna, 8 - Jazbec, 9 - Ris


Poleg medveda ter volka in divje mačke lahko pri nas srečate tudi srnjad (lat. Capreolus capreolus ), jelene (lat. Cervus elaphus ), gamse (lat. Rupicapra rupicapra ), divje prašiče, več vrst kun, jazbeca, lisico... V gozdu boste slišali večglasen zbor ptic, prevladujejo vrane in šoje, na polju pa se včasih ustavijo ptice, ki so pogostejši gosti večjih kraških polj in rek v bližini. Stalne prebivalke raca mlakarica in siva čaplja gnezdijo v skrivnih kotičkih bližnjih dolin. Na poljih se skrivajo tudi različni plazilci, ki jih domačini ponavadi opazijo, kadar se med košnjo zatečejo v zavetje bližnjih domov.



Kaj pa v preteklosti?

V knjigi Logaško okrajno glavarstvo (1889), na straneh 25-26, je zapis nadučitelja Vojteha Ribnikarja iz Dolenjega Logatca, o divjačini na širšem Logaškem območju:

"Izmed divjačine omeniti mi je srno, katera sedaj vsled prizadevanja kneza Windischgraetza v naših gozdih v večjem številu biva, ko pred nekaterimi leti. Pred 50 leti so bili tudi jeleni v Logaških gozdih in zadnji, gotovo iz drugih krajev dospevši jelen ustreljen je bil pred 20 leti pri Vodicah v Dol. Logaškem gozdu. Medved in volk sta redka gosta našim krajem. Zajcev je malo, lisic, kun, dihurjev, podlasic, divjih mačk, jazbecev je bilo v nekaterih skalnatih krajih obilo, a sedaj se je ta škodljiva zverjad zelo zatrla. Ob potoku slediti je včasih vidro, ko si hodi lovit klenov in belic. Črne veverice in polhi skačejo spretno po drevju, zraven teh pa tudi oživljajo gozde žolne, kukavice, kosi, dreskači, drozgi, stržki, srakoperji, strnadi, hudourniki, podhujke, senice, dleski, kalini, šoje, divji golobi, grlice, divji petelini in kokoši, jerebice, leščarke in lešnikarce. Po polju preletavajo črne in sive vrane, vrabci, škrjanci, liščeki, v prosu pa prepeva prepelica svoj “ped pedi”. Lastavice švigajo po letu od zore do mraka po vasi in nabirajo živež nikdar sitim mladičem. Pred dvema letoma oglašal se je slavček-redka prikazen v našem kraju. Tudi sokoli, kragulji, skobci in postovke se nahajajo tukaj, zlasti v pomladi in jeseni; uharica, pegasta sova in čuk vznemirjajo po okolici…"



Vodne živali

Posebno bogastvo predstavljajo prebivalci vodnih okolij. Potoki v Zeleni in Žejni dolini gostijo dve vrsti potočnih rakov, Koščake (lat. Austropotamobius torrentium) in plemenite Jelševce (lat. Astacus astacus), slednji so nekaj časa veljali za izumrle in so šele v zadnjih letih ponovno tako številčni, da jih spet opazimo. Obe vrsti sta seveda zavarovani in predvsem zaradi koščaka je to območje vključeno v različne režime varovanja okolja. Včasih so v prodnatih bregovih potokov uspevale celo sladkovodne školjke.

Oklep potočnega raka (Jelševec, lat. Astacus astacus) naplavljen ob potoku v Žejni dolini.


Žuželke

Ljudje razen čebel, ki smo jih udomačili, ostalega mrčesa ne cenimo preveč. Muhe, sršeni in komarji so neprijetna in včasih celo smrtonosna nadloga, kot pa nas uči naravoslovje, ima vsaka stvar v tem sistemu, ki nas je ustvaril in nas preživlja, svoj namen. Nekatere rastline imajo takšne cvetove, da jih lahko oprašijo le na njih prilagojene žuželke. Poleg tega so žuželke, z svojim posebnimi oblikami in preobrazbami v življenskem krogu, od vedno zbujala zanimanje pri ljudeh. Kot je sklepati že iz prej opisanega bogastva rastišč in drugih živalskih vrst, ki tu uspevajo, je v našem prostoru najti biotope, bogate tudi z različnimi vrstami žuželk. V sklopu projekta BioBlitz so različni raziskovalci prešteli kar...

Gosenica...




Nasveti za obiskovalce


Pogozdena območja so dom mnogim živalim. Kot nas ne razveselijo prodajalci gospodinjskih aparatov na našem domačem pragu, sploh ob sobotah dopoldne, bi tudi živali rade v domačem okolju mirno živele. Če se odločimo za obisk, vzemimo v obzir, da se je dobro najaviti, da vas kakšen medved slučajno ne zamenja za vsiljivca. Za to poskrbimo tako, da z zvoki sobne jakosti naznanimo svoj prihod, ob spustu v dolino, prehodu grebena, kadarkoli gremo mimo vogala. Nikakor pa ne kričimo in vpijemo, razen če nas, po nekem neverjetnem naključju, res zagrabi medved... Če nas na sprehodu spremljajo naši štirinožni prijatelji, jih moramo obvezno imeti na povodcu. Zajci, družine srnjadi in podobne živali ne bodo razumele povabila na igro našega družinskega člana, tisti psi, ki pa imajo več sledilnega ali lovskega nagona, pa nam lahko hitro uidejo iz oči in se v lovu za plenom izgubijo. Če slučajno srečajo jazbeca, medveda ali podobno zver, pa lahko le upate, da ne najdejo poti nazaj k vam in vas vpletejo v njihov gozdni nesporazum... Ker pa svojih ljubljenčkov ne moremo prikrajšati za tek, vam predlagamo, da za aerobne sprehode izberete široke travnate površine na Hotenjskem podolju. Mreža poljskih poti omogoča lepe trase.



Viri