Kamnine v Hotedršici

Naše območje leži na stiku dveh kamnin, apnenca in dolomita, ki sta nastala v obdobju mezozoika (med 300 in 150 milijoni let v preteklosti), predvsem v dobah triasa in krede. Material, ki sestavlja ti sedimentni kamnini, se je nabiral na dnu plitvih toplih morij malo nad ekvatorjem. Kdor bo pozorno opazoval, bo na marsikateri skali opazil oklepe različnih školjk in drugih morskih organizmov. Zanimivi so fosilizirani odtisi »Dinozavrovih stopinj« nad Godovičem, ki so nastali, ko je neznani dvonogi kuščar tacal po obalnem mulju, njegove stopinje pa so se nato fosilizirale v triasnem dolomitu*.

Časovni trak geoloških dob z pomembnejšimi dogodki [Ma - milijon let].

Školjke v krednem apnencu pod Lipovim vrhom.

Apnenec ali dolomit?

* Za apnence pri nas štejemo samo kamnine z visokim deležom čistega kalcita (več kot 90%), medtem ko v »manj kraških deželah« ta prag ni tako visok. Do nastanka sedimentnih kamnin, ki jih pri nas imenujemo dolomiti, vodi več fizikalnih in kemičnih procesov, skupno pa jim je to, da imajo večji delež bolj predelanih spojin CaCO₃ (mineral kalcit), v katere je ponavadi vrinjen magnezij, tako da nastane CaMg(CO₃)₂ (mineral dolomit). Druga za nas pomembna lastnost dolomita pa je njegova manjša propustnost za vodo. Območja s tako kamninsko podlago v našem primeru delujejo kot zbiralniki površinske vode za območja z bolj prepustnimi kamninami. Na primorskem krasu vlogo triasnega dolomita opravlja fliš.

Tektonika tal

Nič na tem svetu ni pri miru, tudi tla se premikajo. Na obliko površja je tako zelo vplivalo tektonsko razmikanje in nastanek Idrijske prelomnice. Hotenjsko podolje je prvo v nizu uravnav, poznanih kot Notranjska kraška polja, ki potekajo v smeri prelomnice (proti jugu sledijo še Planinsko polje, Cerkniško polje, ...). Ugrezanja, ki jih je povzročilo razmikanje plošč so bila postopna in Hotenjsko podolje je po nastanku zelo mlado. Ob prvih prelomih (že v triasu, pred 230Ma) pa je spremljajoča magmatska dejavnost ustvarila slavno rudišče živega srebra v Idriji. To območje je geološko najbolje raziskano v naši bližini in kogar ta tematika zanima, bo našel veliko informacij v Geoparku Idrija .

Kako zapleteno je preučevanje geologije nazorno prikaže animacija tektonike plošč v daljšem časovnem obdobju. S klikom na sliko dostopate do animacije, ki prikaže tektoniko plošč od 350 Ma do danes. Rumena packa prikazuje območje današnje Slovenije, mala rdeča pika pa območje KS Hotedršica. Bele črte prikazujejo rob tektonske plošče, barvne črte pa obalo modernih kontinentov.

Zemljevid geološke podlage glede na dobo nastanka.

Laserski posnetek površja Hotenjskega podolja. Gladka površina kaže do kam segajo naplavine Hotenjke, vidni so tudi požiralniki na njih. V okolici je lepo viden zakrasel svet, poln površinskih kraških pojavov. Vir podatkov: ARSO

Na območju Hotedršice ne moremo mimo delovanja vode na podobo površja in nastanek površinskih geomorfoloških pojavov, izoblikovanosti terena - reliefa. Čeprav je večji del oblikovanja opravilo tektonsko ugrezanje in dviganje, sta za podrobnosti poskrbela voda in apnenec. Zakrasevanje ali delovanje vode na topno geološko podlago je proces, ki ga lahko opazujemo še danes.

Hidrografija

Na našem območju sta dva večja potoka, Hotenjka in Žejski potok, ki imata zaledje v dvignjenih dolomitih Medvedjega brda in Žibrš ter imata hudourniški značaj. Razpršeni izviri vode so v zgornjem toku izdolbli manjše grape in soteske ter se zberejo dveh dolinah, Zeleni in Žejni, kjer odlagajo naplavine. Na teh so nastali mokrotni travniki in nizka barja, ki so posebej obsežni in izraziti v Žejni dolini. Potok Hotenjka prinaša ilovnato-peščeno naplavino tudi na Hotenjsko podolje in ta je tukaj podlaga najboljšim kmetijskim zemljiščem. Ko pa vse te vode pritečejo do območij, kjer se začenjajo kredni apnenci (del Žejskih vod že v dolini sami), izginejo pod površje po razpokah in votlinah, ki so jih izdolble skozi čas. Tako območje imenujemo kontaktni kras, ob katerem so najbolj zanimivi kraški pojavi na našem območju (Kmetov brezen, Pucov brezen in ostale ponikalnice). Zakrasevanje tal je povzročilo, da se je nekdaj sklenjen površinski tok Žejskega potoka razdelil. Glavnina vode danes površinsko ne pritekajo na podolje samo, ampak večinoma (razen ob visoki vodi) poniknejo v Kmetov brezen. V nadaljevanju doline se izviri zbrani v potok imenujejo Hlevišarka, katere glavni ponor je tik pred začetkom vršaja Hotenjke. Nekdaj zgornji površinski tok Žejskega potoka pa je tudi potok Pikeljščica, ki ponika v Pucov brezen.

Žejski potok po poletnem nalivu tik pred ponorom.

Razvodnica

Hotenjsko podolje je pretočno kraško polje, preko katerega poteka razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem. Največ razvodnic je površinskih, ponavadi jih določijo po slemenih vzpetin, ki ločujejo porečja. Pri nas pa se je, zaradi zakrasevanja tal, sklenjen površinski tok najprej preselil v podzemlje, z nadaljnjimi procesi zakrasevanja, pa je našel nove poti v sosednjo porečje. Takemu pojavu pravimo Bifurkacija, tudi viličenje ali raztočje, razcepljenje, ko se vodni tok razdeli na dva dela, ki se ne združita več. V treh ponikalnicah na našem območju: v ponorih Hotenjke na polju, ponoru Žejskih vod v Kmetov brezen in ponoru Pikeljščice v Pucovem breznu so raziskovalci z sledilnimi poiskusi ugotovili razceplenje vodnega toka na dve porečji. Del vode se v podzemlju preliva proti Zali, Idrijci in prek Soče v Jadransko morje. Del pa se, na več delih, kot včasih celoten vodni tok, priključi sistemu podzemne Ljubljanice in po malo daljši poti teče proti Črnem morju. To kaže na zapleten sistem kraških jam in vodnih tokov v podzemlju in kar nekaj skrivnosti še čaka na raziskovalce, ki se trudijo razširiti naše poznavanje tega dela narave.

Ponor v Pucov brezen.

Hidroregulacije

Življenje ob kraškem polju pomeni življenje s poplavami. Sezonske padavine in nihanje podtalnice povzročijo občasne poplave na delih Hotenjskega podolja. Prvi prebivalci so si zato bivališča postavili na Košu in Gričah, na skalnatem terenu, ki pa je bil nad nivojem tudi najbolj obsežnih poplav. Kasneje so prostor počasi prilagajali svojim potrebam in tudi zaradi gospodarskih dejavnosti, kot sta mlinarstvo in žagarstvo, začeli objekte premikati bližje vodi. Tako so začeli upravljati z vodotoki in ob rasti obdelovalnih površin so rasle tudi kmetije. Ob Hotenjki na polju, se je izoblikovala vrsta večjih domačij, zgradili so cerkev in izoblikoval se je trg. S časom se je naselje razširilo in nekatere stavbe so bile postavljene na mesta, ki si jih je lastila tudi voda ob poplavah.

Polje pod Rebenicami ob visoki vodi decembra 2017.

Nestanoviten duh vode ni pogodu niti kmetom, nikdar ne veš, do kam se bo razlila in do kdaj bo prekrivala polja, preden bo odtekla v podzemlje. Na polju je voda včasih ponikala v dve brezni, nad enim je postavljen mlin, drugega pa je lastnik mlina zasul, da je preusmeril vodo v prvega. Ob visoki vodi se višek preliva naprej po polju, kjer leži niz vrtač. V 80. letih prejšnega stoletja so jih med obsežno hidroregulacijo povezali z lepo speljano umetno strugo, nad požiralniki so odkopali naplavine in požiralnike obzidali, na vrhu pa zaščitili z železnimi letvami. Tako ima voda več možnosti za nadaljevanje svoje poti in obdobja poplavljanja so krajša. S prekopom so deloma povečali razlivno površino in tako zamejili tudi višino gladine vode ob poplavah.

Požiralniki Hotenjke ob visoki vodi decembra 2017.

Izleti

Pripravili smo izlet, kjer si lahko ob poti ogledate nekaj najbolj zanimivih kraških pojavov . V naši krajevni skupnosti ni večjih jam, urejenih za turistični obisk. Na vašo srečo pa se nedaleč stran kar vrstijo zanimivosti urejene za varno in udobno raziskovanje teh veličastnih naravnih pojavov. Iz Hotedršice se lahko s kolesom podate na izlet do Planinskega polja , kjer je za obisk urejena Planinska jama . Čez Hrušico do Predjame vodijo osamljene gozdne ceste, za tiste z veliko kondicije je tako na dosegu tudi slovenski turistični biser Postonjska jama . Če iščete mir pa se boste verjetno raje podali v Rakov Škocjan ali se sprehodili ob bolj neobljudenih delih Cerkniškega jezera v Notranjskem regijskem parku .