Okrog kraških pojavov Hotedršice
16 km / 300 m vzpona
Tematski izlet za kolesarje, ki vas bo popeljal mimo kraških pojavov v okolici Hotedršice. Ob poti boste spoznali glavne zanimivosti in se naučili nekaj o našem površju in podzemlju.
Večinoma makadamska trasa gre iz Hotedršice skozi Žejno dolino in naprej do najvišjih izvirov, ki jo napajajo (ali so jo napajali nekdaj). V 16 km boste opravili dobrih 300 m vzpona (in spusta), celoten vzpon iz Žejne doline do najvišje točke (Kobal, 739m) je 3. kategorije (3,5 km pri povprečno 4,8%), vendar brez skrbi, pripravili smo dovolj priložnosti za oddih.
Ne pozabite na primerno opremo in pred odhodom preverite stanje svojega kolesa! Če imate kakšen dvom, se pred potjo ustavite v kolesarskem servisu Luna šport . Potrebujete tudi vsaj 1l vode za hidracijo in kaj sladkega za nagrado na vrhu klancev. Okrepčate se lahko tudi v Gostilni Turk na Startu/cilju.
Opis poti
Že po 400 m trase si lahko ogledamo ponor Hlevišarke, ki ponikne pod vršaj (naplavine, rečni nanosi) Hotenjskega polja. Te naplavine sta nanesli tako Hotenjka kot Hlevišarka, njej so pomagale tudi Žejske vode, preden so zaradi zakrasevanja našle nove poti v podzemlje, višje v dolini. Tam bo naša naslednji postanek. Hlevišarka je potok, ki ga napajajo vode iz izvirov na pobočjih doline, vse do umetnega jezu, brane, ki stoji na mestu geološke stopnje. Brana je bila zgrajena z namenom zaščite pred poplavami, saj ob visoki vodi zadržuje Žejske vode, njena umestitev pa omogoča tudi vzdrževanje naravnega mokrotnega travnika na izravnavi tik nad njo. Tu lahko poučeni obiskovalci najdejo cel kup botaničnih biserov, vendar previdno, gibanje po zavarovanih območjih naravnih spomenikov je omejeno! Poskrbeti moramo, da ne poškodujemo rastišč!
Ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium) je ena izmed 29ih vrst šašev, ki jih najdemo v Žejni dolini.
Ker pa nas tokrat zanimajo kraški pojavi, se bomo odpravili pogledat ponor Žejskega potoka v Kmetov brezen. Tudi tu nas bo pot vodila čez mokrotne travnike, a na srečo do brezen vodi pot, ki jo uporablja lastnik parcele za upravljane. Pot nas pripelje na izravnavo kjer lahko opazimo enega od starih požiralnikov, ki svojo nalogo opravlja le še ob najvišjem vodostaju. Kmetov brezen leži desno od poti, najlažji dostop je iz SV roba jase. Dostop do Kmetovega brezna ni urejen in ni zavarovan, zato je pristop lahko nevaren! Potrebna je primerna obutev in predvsem velika mera previdnosti.
Kmetov brezen se zapolni z vodo že ob močnejšem poletnem nalivu.
Dovolj razgledovanja! Čaka nas vzpon 3. kategorije! Ravno malo ogrejemo noge, med občudovanjem naravnih lepot, preden iz Žejne doline zavijemo navkreber. Mimo domačije Treven, se nato po slabem kilometru vzpenjanja skozi suho dolino, lahko na vrhu prve stopnje vzpona malo oddahnemo in ogledamo Snežno ali ledeno jamo. V njej se je v preteklosti nabiral led, ki so ga domačini rudarili. Danes podnebje, mile zime z malo padavin in predvsem višja povprečna temperatura, ne omogoča, da bi se v jamah še nabiral led in bi si z njim lahko malo ohladili bidone. Pravzaprav, razen pozimi in zgodaj spomladi, snega sploh ne bomo opazili. Naj vas ne zmedejo bele krpe na dnu, to so le nemarno odloženi odpadki.
Ponor v Pucov brezen ob poletnem nalivu.
Na sredi vzpona pa ni prostora za pesimizem, hitro na kolo, blizu je že naslednja zanimivost ob poti, Pucov brezen. Ko zapeljemo iz gozda se pred nami odpre majhno kraško polje, ustvarila ga je Pikelska voda, ki je bila včasih del sklenjenega površinskega vodnega toka Žejskih vod in Hlevišarke, sčasoma pa je tako kot slednji dve, našla svoje poti v podzemlje. Po 100m na polju poiščemo poljsko pot, ki pelje do potoka, nato pa ob njem do požiralnikov. Ob suši si lahko ogledamo vhodni del Pucovega brezna, za nadaljnje raziskovanje pa boste morali poiskati eno izmed jamarskih društev in opraviti tečaj za jamarja začetnika. Ker pa tu še ni konec naše dogodivščine, raje nekaj energije prihranite za zaključek vzpona. Na koncu polja zavijemo levo na asfaltirano cesto. Od tu nas čaka slab kilometer vzpona s povprečnim naklonom 8% in odseki celo do 15%!
Na vrhu vzpona si tudi najbolj staromodni udeleženci nadanejo čelado, saj nas čaka strm spust po ozki cesti. Trasa gre skozi manjše zaselke, ob hišah in čez dvorišča, na katerih se lahko vsak trenutek znajde kosilnica ali motokultivator - posebej ob sončnih popoldnevih. Ker smo pozorni na cesto, smo hitro v Godoviču, za 100 m zavijemo levo na magistralno cesto, nato desno z nje v industrijsko cono. Tudi tu okolica spominja na kraška polja, ko pa zapeljemo v gozd, se znajdemo v pravem dinarskem svetu. Ta bo poskrbel, za vse prej kot monotono vožnjo do Novega sveta, kjer po nekaj 100m asfalta, za kapelico, ponovno zavijemo levo na makadam. Trasa čez Dolince bo razgibala še tiste, ki jim to do sedaj ni uspelo. Na kratkih a zelo strmih vzponih/spustih po grobem makadamu bodo na svoj račun prišli tisti z gorskimi kolesi, vsi pa lahko preverite delovanje svojih menjalnikov. Leteči cilj naj bo pri Kovačevi kapelici, saj ko se spustimo na polje, nas na prvem ostrem ovinku čaka suha struga potoka. Kadar ima Hotenjka visok vodostaj, rada teče tudi tukaj. Malo naprej pa nas na desni čaka zadnja zanimivost, požiralniki Hotenjke, ki so med seboj povezani z lepo speljano umetno strugo.
Požiralniki Hotenjke ob visoki vodi decembra 2017.