Zgodovina

Od kdaj Hotenjci in od kje? Bohve!

Zgodbe nekega prostora in njegovih prebivalcev, plemen, držav in imperijev pišejo ljudje. Vsega naštetega je bilo v naših koncih veliko, zato se je nabralo kar nekaj zgodb. Najprej so predstavljene tri, ki se nanašajo na nastanek imena Hotedršica in ustnega izročila o nastanku vasi. V nadaljevanju pa si lahko preberete bolj temeljit pregled zgodovinskega dogajanja v širšem prostoru in poiskus umestitve ožjega prostora Hotedršice v ta obdobja in dogodke.

O nastanku imena Hotedršica

Etimološko razlago imena Hotedršica sta podala dva jezikoslovca. Po starejši razlagi dr. Antona Breznika (1881-1944), je ime nastalo kot zloženka iz besed Hotimir - ime karantanskega kneza (752-769) in dražica - v pomenu dolina.

Dr. Silvo Torkar pa je bolj obsežno razlago podal v članku O krajevnem imenu Hotedršica (2009), kjer je zapisal takole:

Krajevno ime Hotedršica vsekakor spada med tista krajevna imena, ki so nastala iz staroslovenskih predkrščanskih osebnih imen, kakršna so nosili naši predniki ob naselitvi in še vsaj pol tisočletja po njej, ne glede na pokristjanjenje v 8.-9. stol. Ime naselja je izpeljano iz osebnega imena ustanovitelja ali zadružnega starešine Hotédrag, s starim svojilnim priponskim obrazilom -j, ki je preobrazilo Hotedrag v pridevniško ime Hotedraž (= Hotedragov, npr. dol), in posamostalitvenim obrazilom -ica. V prvem delu osebnega imena prepoznamo osnovo glagola hoteti, v drugem pa pridevnik drag. Ni izključeno, da se je starejša, v virih sicer nezabeležena oblika, glasila Hotédraž (prim. krajevna imena Todraž v Poljanski dolini, 1291 Witodras / Vitodrag, Sedraž pri Laškem, 1265-67 Cedraz / Sebedrag, Boldraž pri Metliki / Bol'edrag, 1406 Wuldres), in se je nevtralno obrazilo -ica pritaknilo šele pozneje. Današnja oblika Hotedršica je nastala zaradi vokalne redukcije, v virih pa je ime zabeleženo 1421 Kathedresicz, 1496 Kathedersicz, 1689 Hutedresza, ok. 1780 Hottendrestia in Hottenderstia. Če bi ga dosledno poknjižili, bi se glasilo Hotedražica. Ime za prebivalce Hotenjci in pridevnik hotenjski izhajata iz imenske različice Hotenje, ki je zelo stara izpeljava iz prvega dela imena Hotedršica. Trditve o tem, da so prvi prebivalci Hotedršice prišli iz hotenjske grape pri Trebuši, temeljijo na napačni interpretaciji imena Hotenje. Trebuša in Hotenja sta bili namreč stalno naseljeni šele v 16. stoletju, Hotedršica pa zelo verjetno najpozneje v 12. stoletju.

Ljudsko izročilo o nastanku vasi

Po ljudskem izročilu so bili prvi naseljenci oglarji iz Hoteje (strme grape od Oblakovega vrha do spodnje Trebuše) na Primorskem. V ta kraj naj bi se naselili tudi ljudje iz Voglarije in Grgarja. V prisojni breg nad zaraščeno in zamočvirjeno ravnino so postavili prvo oglarsko kočo. Ta del vasi se imenuje Koš, baje zato, ker je prvi oglar, ki se je tja priselil, vse svoje premoženje prinesel v košu. Tudi drugi del vasi, ki se imenuje Cajna, je verjetno dobil ime po tem, da je drugi priseljenec prinesel tja svoje premoženje v cajni (pleteni košari).

Ustno izročilo omenja pojav kajžarstva kot drugi val poselitve teh krajev. Kajžarji so bili lastniki majhnih hišic (kajž) z malo ohišnice. V glavnem so se preživljali z dninarstvom in prevozništvom (furmanstvom). V večjem številu so se pojavili šele v 18. stoletju. Takrat so bili tudi kajžarji deležni razdelitve skupnih gozdov in pašnikov.

Prazgodovina

Obdobje pred zgodovino je poimenovano tako, ker iz tega časa nimamo pisnih virov - zapisanih zgodb. To obdobje lahko preučujemo le na podlagi vrednotenja arheoloških najdb. Količina tega znanja se povečuje z vsakim dnem in naš pogled na pretekle družbe se s tem spreminja, tudi pogled na slovenski prostor v preteklosti. Območje današnje Slovenije je geografsko vozlišče, ki so ga prehajali prvi naseljenci v Evropo, ki so prišli iz juga in vzhoda ter tudi del tistih iz apeninskega polotoka.

Časovno največji del prazgodovine obsega Kamena doba. Območje Hotedršice se nahaja v bližini nekaj najbolj zanimivih najdišč iz tega obdobja v Sloveniji: Betalov spodmol in druge jame v Postonjski in Pivški kotlini so najdišča z najstarejšimi znaki poselitve pri nas. Po vsem svetu je zaradi najdbe Neandertalčeve piščali zaslovelo najdišče Divje babe I pod Šebreljsko planoto, ki še danes ne da miru raziskovalcem, na svojega detektiva pa čaka tudi primer Neolitske sekire, ki je bila najdena v Hotedršici...

Kovinske dobe

Čeprav po zgodovinski razdelitvi Kovinske dobe spadajo še v prazgodovino jih na tem mestu obravnavamo posebej, saj so bile sočasne z antičnimi kulturami v soseščini in so bile z njimi povezane. Ta čas je pomenil tudi prehod v pravo antiko, ko ljudstva v naših krajih dobijo prva nam ohranjena imena in zapiske o nekaterih dogodkih, ki so jih doživeli. Najnovejše arheološke raziskave vedno bolj dokazujejo, da so bili prebivalci stare železne dobe na Slovenskem nosilci Halštatske kulturne stopnje, artefakti nam kažejo vsaj to, da so jo razvili na najvišji nivo. V Narodnem muzeju Slovenije so pred kratkim odprli novo stalno razstavo Železnodobne zgodbe s stičišča svetov , z najpomembnejšimi najdbami iz tega časa, ki so ostale pri nas.

Kljub trudu mnogih starinarjev in roparjev grobov, ki že stoletja brezsramno razkopavajo in odnašajo zaklade preteklosti, se je na Logaškem ohranilo nekaj artefaktov, ki kažejo na visok kulturni nivo naših prednikov v kovinskih dobah. Naši kraji so bili v že v tem obdobju močno povezani s svetom t.i. klasične antike v Grčiji in Mali Aziji ter predvsem z Etruščani v severni Italiji, prek trgovine, izmenjave idej in mitov. Kje drugje pa so lahko šli Argonavti, če so hoteli na Jadran, kot čez naše barje...

Antika

Ko so naši kraji, po sili razmer, vzbudili zanimanje Rimskega imperija v drugem stoletju pred našim štetjem, ni to za prebivalce in njihove skupnosti pomenilo nič dobrega. Ljubitelje zgodovine lahko tolaži dejstvo, da s tem dobimo vsaj prva imena ljudstev, ki so tu prebivala, njihovih krajev in mest. Med njimi tudi Logatca - Longaticum, ki je eden redkih toponimov v Sloveniji s keltsko etimologijo, v rimskih virih zaveden kot mansio Longatico. Antika namreč označuje obdobje, iz katerega že imamo pisne zgodovinske vire.

No Rimljani naših krajev niso osvojili prav z lahkoto, ta anonimna plemena in njihove, s strani rimljanov površno poimenovane zveze, so nudila kar žilav odpor. Da so utrdili oblast od Trsta (Tergeste) do Ljubljane (Emona) so potrebovali skoraj 200 let! Tudi rimljani so Logatec prepoznali kot pomembno križišče in od takrat ni zapustil nobene resne avto-karte...

Karta območij z najdbami iz prazgodovine in antike v občini Logatec.

Srednji vek

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Maecenas porttitor congue massa. Fusce posuere, magna sed pulvinar ultricies, purus lectus malesuada libero, sit amet commodo magna eros quis urna. Nunc viverra imperdiet enim. Fusce est. Vivamus a tellus. Pellentesque habitant morbi tristique senectus et netus et malesuada fames ac turpis egestas. Proin pharetra nonummy pede. Mauris et orci.

Začetki vasi

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Maecenas porttitor congue massa. Fusce posuere, magna sed pulvinar ultricies, purus lectus malesuada libero, sit amet commodo magna eros quis urna. Nunc viverra imperdiet enim. Fusce est. Vivamus a tellus. Pellentesque habitant morbi tristique senectus et netus et malesuada fames ac turpis egestas. Proin pharetra nonummy pede. Mauris et orci. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Maecenas porttitor congue massa. Fusce posuere, magna sed pulvinar ultricies, purus lectus malesuada libero, sit amet commodo magna eros quis urna. Nunc viverra imperdiet enim. Fusce est. Vivamus a tellus.

Novi vek

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Maecenas porttitor congue massa. Fusce posuere, magna sed pulvinar ultricies, purus lectus malesuada libero, sit amet commodo magna eros quis urna. Nunc viverra imperdiet enim. Fusce est. Vivamus a tellus. Pellentesque habitant morbi tristique senectus et netus et malesuada fames ac turpis egestas. Proin pharetra nonummy pede. Mauris et orci.

20. stoletje

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Maecenas porttitor congue massa. Fusce posuere, magna sed pulvinar ultricies, purus lectus malesuada libero, sit amet commodo magna eros quis urna. Nunc viverra imperdiet enim. Fusce est. Vivamus a tellus. Pellentesque habitant morbi tristique senectus et netus et malesuada fames ac turpis egestas. Proin pharetra nonummy pede. Mauris et orci. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Maecenas porttitor congue massa. Fusce posuere, magna sed pulvinar ultricies, purus lectus malesuada libero, sit amet commodo magna eros quis urna. Nunc viverra imperdiet enim. Fusce est. Vivamus a tellus.