Naravna dediščina


Naravne danosti v teh krajih ponujajo dom mnogim rastlinam in živalim. Hotedršica leži na stiku Dinarskega in Alpskega sveta. Obsežni gozdovi na zahodu, ki se od Banjšic na severu prek Trnovskega gozda in nam sosednje Hrušiške planote raztezajo na jug vse do Grčije, so zaradi zahtevnega terena večinoma ostali zavetje prvinske divjine. Rovtarsko hribovje na severovzhodu, posejano z majhnimi zaselki in osamljenimi kmetijami, pa je zaledje glavnim vodnim virom, ki se zberejo v dveh slikovitih dolinah, kjer ležijo tudi botanično bogata manjša barja. Vmes leži Hotenjsko podolje, ki je kljub razgibanosti zaradi kopice površinskih kraških pojavov, še vedno dovolj uravnano, da omogoča ugodne pogoje za bolj intenzivno upravljanje.






O nastanku površja

Lega na Idrijski prelomnici, stik dveh kamninskih podlag, skupaj z delovanjem vode, so na našem območju razlog za kar nekaj naravnih zanimivosti. Fosilni ostanki, zapleteni vodni tokovi in množica površinskih kraških pojavov ponujajo veliko izzivov za raziskovanje Hotedršice z okolico.




Školjke v krednem apnencu pod Tisovim gričem.




Tematski izleti






Rastlinstvo


Razgibano površje in njegova sestava sta skupaj z vodnimi viri in podnebjem razlog raznolikim rastiščem in s tem množici zanimivih rastlin. Glavne kmetijske površine ležijo na Hotenjskem podolju, obkrožajo ga obsežni gozdovi, ki se počasi zaraščajo vanj tam, kjer je človek obupal nad kmetovanjem. Najbolj prvinske gozdove najdemo na Hrušiški planoti . Največji botanični biseri pa se skrivajo v Žejni in Zeleni dolini, ki sta prava rezervata redkih vrst. Na mokrotnih travnikih in nizkih barjih poleg več vrst sašev, orhidej, uspevajo kar 4 vrste mesojedih (ja, MESOJEDIH!) rastlin. Ker so ta območja izjemno občutljiva na človekove posege, si pred raziskovanjem oglejte nekaj nasvetov za obiskovalce .




Dvolistni vimenjak, lat. Platanthera bifolia, je le ena izmed orhidej, ki uspevajo v Žejni dolini.



Tematski izleti






Živalstvo


Dinarski svet Hotenjskega podolja in predvsem Hrušiškega hribovja zaradi svoje neobljudenosti in zahtevnega terena ostaja zatočišče prvinske divjine, kjer prebivajo vse naše velike zveri: Medvedi, nekaj volkov, občasno nas obišče ris, bolj pogosti so sicer njihovi manjši sorodniki divje mačke. Druga predstavnika večjih sesalcev sta jelen in gams. Prvi se je v zadnjem času razširil tudi preko Hotenjskega podolja v predalpski svet Rovtarskega hribovja, kjer je sicer bolj pogosta srnjad. Na veliko ohranjenost okolja priča bogata zastopanost drugih živalskih vrst. Manjših sesalcev na podolju, ob robu vzpetin in naselij, vodni živelj v potokih Žejne in Zelene doline, ob vodnih povšinah in gozdnem robu lahko opazimo različne vrste ptic, tudi med žuželkami najdemo veliko zanimivih in redkih vrst na travnikih in manjših barjih.



1 - Medved, 2 - Divja mačka, 3 - Volk, 4 - Gams, 5 - Jelen, 6 - Divji prašič, 7 - Srna, 8 - Jazbec, 9 - Ris



Nasveti za gibanje po življenskem prostoru živali






Človek in narava


Človek je bil včasih v večji nemilosti narave, danes pa, ko smo si s pomočjo tehnologije vsakdanje življenje povsem podredili človekovem udobju, je potrebno veliko mehanizmov, ki nas neprestano opominjamo, da še vedno prebivamo na živem planetu. Več kot 60% naše krajevne skupnosti je pod različnimi mehanizmi varovanja, ki jih je družba vzpostavila za zaščito okolja. V to skupino sodita Ekološko pomembna območja in Natura 2000.

Z raziskovanjem in razširjanem znanja in spoznanj o našem okolju ...

Cvet jablane